SAMOSTAN

Frančiškanski samostan Novo mesto
Frančiškanski trg 1
SI-8000 NOVO MESTO
TELEFON: 07-338-14-70
E-POŠTA: novo.mesto@ofm.si

dav. št.: 15796116
TRR: SI56-0297-0009-2265-498 (NLB)

KRATKA ZGODOVINA:
31. oktobra 1469 so prišli frančiškani v Novo mesto. Iz Bosne so se pred Turki umaknili preko Karlovca in Metlike. Leta 1470 jim je ferentinski škof kot namestnik oglejskega patriarha izročil kapelo sv. Lenarta v Novem mestu.

Leta 1472 je bil zgrajen samostan, kapela sv. Lenarta pa je bila posvečena v cerkev. 1664 je požar uničil skoraj vse mesto. Pogorela sta tudi cerkev in samostan. Še istega leta je kanonik Matija Kastelic izdelal načrt za obnovo cerkve. Začeli so jo obnavljati takoj po požaru. 1665 so pozidali kapelo sv. Frančiška. V njej je grobnica Raabove rodbine. 1674 je bila prizidana kapela sv. Antona. V njej je dal narediti grobnico za svojo rodbino Lenart Melar. 1692 je dal novomeški župan, zdravnik pl. Brekerfeld sezidati karmelsko (škapulirsko) kapelo.

15. februarja 1731 je na prošnjo bratov frančiškanov grof Sigfrid Gallenberg dal napraviti križev pot, ki je bil prvotno postavljen zunaj v kapelicah, leta 1735 pa so ga prenesli v frančiškansko cerkev. Leta 1860 je bil križev pot obnovljen.

Leta 1891 je orglarski mojster Franc Goršič postavil nove orgle. 7. aprila 1900 je škof dr. Anton Bonaventura Jeglič posvetil oltarja v čast presveti Trojici in Brezmadežni. Izdelal ju je kamnosek Feliks Toman. 1. junija 1900 je škof dr. Anton Bonaventura Jeglič blagoslovil novo prižnico, ki jo je izdelal mojster Ciber po načrtu profesorja Celestina Misa. 19. avgusta 1906 je škof dr. Antona Bonaventura Jeglič posvetil nova stranska oltarja sv. Frančiška in sv. Antona, delo kamnoseka Feliksa Tomana. V oltarju sv. Frančiška je slika slikarja Herrleina. Leta 1911 so med cerkvijo in samostanom dozidali lurško kapelo.

10. septembra 1967 je bila v samostanski cerkvi sv. Lenarta ustanovljena župnija, ki obsega del Novega mesta in okolico. V župniji so štiri podružnice: Gotna vas, Smolenja vas, Veliki Slatnik in Potov Vrh.

Frančiškani in gimnazija v Novem mestu
Ustanovna_listina_gimnazije__ki_jo_je_izdala_Marija_Terezija(1)Novomeška gimnazija je ena najstarejših izobraževalnih ustanov z neprekinjeno tradicijo na Slovenskem. Ustanovila jo je cesarica Marija Terezija leta 1746. Vodstvo šole so prevzeli bratje frančiškani in pouk je stekel 3. novembra 1746. Na koncu seznama 66 dijakov je prvi prefekt novomeške gimnazije pater Godfrid Pfeiffer zapisal: “S to skromno in majceno skupino se je pričel novomeški študij.”

Kot izobraževalna in kulturna ustanova je imela gimnazija od svoje ustanovitve dalje izjemno pomembno vlogo v kulturnem, znanstvenem, gospodarskem in političnem življenju Slovencev. Na naši šoli so se izobraževali številni znanstveniki, umetniki in gospodarstveniki, npr. Josip Plemelj, Ivan Tavčar, Oton Župančič, Slavko Grum, Božidar Jakac, Miran Jarc, Dragotin Kette, Marjan Kozina, Anton Podbevšek, Vladimir Lamut, Pino Mlakar, Marjan Mušič, Leon Štukelj in še mnogi drugi.

Leta 1870 je država frančiškanom odvzela vodenje gimnazije, zato so na šoli začeli poučevati tudi laični učitelji. Novo šolsko poslopje na današnji Seidlovi cesti je gimnazija dobila leta 1912. Močno sta jo zaznamovali obe svetovni vojni ter s tem spremembe političnih sistemov. Svoj pečat pa so pustile tudi številne šolske reforme. Leta 1854 je iz šestletne postala osemletna, leta 1958 pa je iz osemletne oz. nižje in višje postala štiriletna.

545 let v Novem mestu! >>>

Be the first to comment

Leave a Reply

Your email address will not be published.


*